KAJ JE DIAGNOSTIKA V ŠPORTU?
Diagnostika v športu je sklop meritev oziroma testov, ki so izvedeni pod točno določenim protokolom in s katerimi pridobimo želene objektivne podatke, ki jih kasneje uporabimo pri načrtovanju vadbe, preprečevanju poškodb itd.
Trenutno se diagnostike v športu poslužuje le relativno majhen odstotek vrhunskih oz. profesionalnih športnikov, so pa tovrstne meritve uporabne tako za rekreativne športnike, kot tudi za tiste, ki okrevajo po poškodbi. Še posebej uporabna je meritev navora oz. moči.
ZAKAJ IZVAJATI MERITEV MOČI?
Rezultati meritev največje moči so uporabni za:
- pripravo ustrezne vadbe (treninga),
- pripravo začetnega programa ali dopolnitev dosedanje vadbe,
- doseganju zastavljenih ciljev,
- napovedovanje morebitnih poškodb,
- preprečevanje poškodb.
VRSTE MERITEV NAJVEČJE MOČI
Pri merjenju razvitosti moči (največje oz. maksimalne moči) se največkrat uporabljajo laboratorijske meritve in situacijsko gibalni testi, ki omogočajo visoko natančnost merjenja. Sem uvršamo dinamometrijo in tenziometrijo. Pod dinamometrijo (merjenje energije, vložene v delo) spadajo:
- izokinetične in
- izometrične meritve moči.
Izometrično testiranje lahko koristno in varno uporabljamo pri ocenjevanju napredka rehabilitacije po ortopedskih in travmatoloških posegih na sklepih in kosteh, po konzervativnem zdravljenju poškodb mehkih tkiv (npr. natrganin mišic, daljša imobilizacija) kot tudi pri spremljanju učinka treninga mišične moči in vzdržljivosti. Izredno pomemben podatek, ki ga pridobimo z izokinetičnim in izometričnim testiranjem je primerjava moči agonističnih in antagonističnih mišic, saj je ustrezno razmerje moči med njimi ključno za preprečevanje poškodb kot tudi za učinkovito in varno gibanje v športnih disciplinah pri katerih prihaja do hitrih sprememb smeri gibanja ali pojemkov oziroma pospeškov med igro. Uporabnost izokinetične dinamometrije pa ni omejena le na testiranje. Zaradi možnosti prilagajanja upora glede na proizvedeno mišično silo, je naprava zelo uporabna za vadbo v celotnem poteku rehabilitacije (povzeto po: artros.si).
Tenziometrija pa je uporabna predvsem pri merjenju in analizi različnih skokov in jo kot tako v tem članku ne bomo namenjali posebne pozornosti.
V članku se bomo osredotočili na meritev največje (maksimalne) moči iztegovalk in upogibalk kolena.
Meritev največje moči (arhiv PBM3).
POTEK MERITVE
- Uvod v meritev
Vodja meritve najprej razloži postopek dela in v zato posebej prilagojen računalniški program vpiše podatke o merjencu. - Ogrevanje
Merjenec se 10 minut ogreva na sobnem kolesu ali tekaški stezi in nato sledi kratko raztezanje mišic, ki bodo kasneje najbolj obremenjene (5-8 sekund). Za tem sledi izvedba vaj na trenažerjih za tonizacijo mišičnih skupin, ki bodo pri meritvi najbolj obremenjene. Običajno posameznik naredi 3 vaje (2 seriji, 8-10 ponovitev, 1 minuta odmora med serijami). Priprava na samo meritev, je prilagojena vsakemu merjencu. - Poskusna meritev
Ko je merjenec pripravljen, izvede poskusno meritev na merilniku navora. Pri poskusni meritvi merjenec ne razvije maksimalne sile, ampak le polovično. Pozornost merilca je usmerjena na to, ali merjenec pri izvedbi občuti kakšno bolečino v sklepu in na izvedbeno korektnost. V kolikor ni nobenih kontraindikacij se začne meritev. - Meritev
Meritev iztegovalk kolena izvedemo pod kotoma 135 in 150 stopinj v kolenu, oziroma pod kotom pritiska 45 in 60 stopinj. Meritev ponovimo 2 do 3-krat, z največjo možno močjo. Pod kotom 135 stopinj v kolenu merjenec opravi meritev z oporo rok, ter brez nje. Potrebno je preprečiti dvig medenice z dodatno pričvrstitvijo. Za to se uporabljajo posebni pasovi za stabilizacijo. Meritev upogibalk kolena merjenec opravi pod kotom pritiska 150 in 160 stopinj dvakrat, z maksimalno močjo, ki jo lahko razvije. Računalnik v realnem času beleži moč, ki jo merjenec razvije.
ANALIZA MERITVE
Po končani meritvi, vodja meritve razloži merjencu trenutno stanje ter odgovori na morebitna vprašanja merjenca. Podrobna analiza meritve je narejena po sami meritvi, zato so točni rezultati analize merjencu sporočeni naknadno, v roku najkasneje treh dni po opravljeni meritvi. Priporočljivo je, da se vodja meritve in merjenec po zaključeni podrobni analizi še enkrat srečata in natančneje analizirata dobljene rezultate. Na tej točki lahko vodja meritve (v kolikor gre za usposobljenega trenerja) predlaga tudi potek nadaljnjega dela oziroma treninga.
Primer grafičnega in tabelaričnega prikaza navora iztegovalk kolena (primerjava moči leve in desne noge)
PRIPRAVA PROGRAMA VADBE
Sama meritev športniku še ne pomaga dosegati boljših rezultatov, zato usposobljen trener na podlagi teh rezultatov sestavi program vadbe. Ta je lahko sestavljen za različno časovno obdobje, odvisno od samih rezultatov meritev in od želja in ciljev merjenca (boljši športni rezultati ali preventiva poškodb).
V podjetju PBM3 naši usposobljeni trenerji izvajajo izometrične meritve maksimalne moči ter pripravljajo programe vadbe. Kontaktirajte nas in z veseljem vam bomo pomagali do boljših rezultatov s pomočjo ciljno usmerjene vadbe.
Peter Krivec
Peter Krivec je profesor športne vzgoje. Njegovo delo in hobiji se najdejo pod skupnim imenovalcem, ki mu je ime šport. Ukvarja se s športnim treniranjem, kinezioterapijo in biomehanskimi meritvami (diagnostiko v športu) pri katerih skuša dobljene podatke pretvoriti v boljši športni rezultat ter v izogib poškodb.
Sorodni članki
Hemoglobin
Moje življenje se (pre)mnogo let vrti okoli te beljakovine. Kakšnih dvajset let pleševa najin skupni ples. Vedno ga je premalo. Vsaj pri meni. Zaznamoval je moje življenje že v najstniških letih in mogoče sem tudi zato pristala med stotinami vrečk s krvjo...
Železo in slabokrvnost
Kemični element. Kovina. Latinsko ferrum. Po masi najpogostejši element na Zemlji. Spominja me na prve ure kemije v osnovni šoli, na Mendelejeva in njegov periodni sistem. Kot otrok sem si, ko je kdo omenil to kovino, predstavljala nekaj najtrdnejšega, neuničljivega, težkega...
Rehabilitacija poškodbe sprednje križne vezi
Diagnoza poškodbe ACL ne pomeni nujno operativnega posega. Obstaja možnost konzervativnega zdravljenja, ki vključuje vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za aktivno stabilizacijo kolenskega sklepa in izboljšanje gibljivosti le tega.