Moje življenje se  (pre)mnogo let vrti okoli te beljakovine. Kakšnih dvajset let pleševa najin skupni ples. Vedno ga je premalo. Vsaj pri meni. Zaznamoval je moje življenje že v najstniških letih  in mogoče sem tudi zato pristala med stotinami vrečk s krvjo.  Eni ga imamo premalo, drugi pa dovolj, da ga lahko delijo z drugimi. Krvodajalci. Moji heroji.

Wikipedija pravi, da je hemoglobin rdeče barvilo v krvi, ki vsebuje železo. Tudi o tej kovini vam bom gotovo lahko še kaj povedala. No, dejstvo je, da se hemoglobin nahaja v rdečih krvničkah z glavno nalogo prenašanja kisika od pljuč do vseh naših celic… Sestavljen je iz štirih beljakovinskih verig, ki vsaka posebej obdajajo svoj hem. V hemu se skriva kovina, za katero sem včasih mislila, da sestavlja le ograje in da moja kri resnično nima ničesar z njo. Železo. Na železo se veže kisik. Vsak hem lahko veže 1 molekulo kisika, posledično lahko ena molekula hemoglobina do naših tkiv  odnese 4 molekule kisika. Zanimivo? Kakor za koga…

Ponavadi se začnemo s takimi zapletenimi izrazi, kot je hemoglobin, ukvarjati, ko gre nekaj narobe. Bolj učeno se sliši, če rečemo, ko pride do odstopanj. Hemoglobina je lahko premalo, čemur se strokovno reče anemija ali po domače slabokrvnost, lahko ga je pa tudi preveč, kar redkeje srečamo, je pa lahko prav tako nevarno kratkoročno zaradi nastajanja strdkov ter dolgoročno zaradi nalaganja odvečnega železa v jetrih.

Povišane vrednosti hemoglobina najpogosteje srečamo pri kadilcih in pri ljudeh, ki živijo na visokih nadmorskih višinah, pogosto pa na višje številke naletimo tudi ob dehidraciji oziroma premajhnem vnosu tekočine. Redkeje se s povišanimi vrednostmi srečamo pri boleznih kostnega mozga oziroma srčnih in pljučnih boleznih. S previsokimi hemoglobini  pa se lahko srečamo tudi pri športnikih oziroma pri tistih, ki prestopajo pravila igre in se poslužujejo dopinga.  Najpogostejši vzrok je injeciranje hormona eritropoetina. Za povečano fizično zmogljivost se lahko plača zelo visoko ceno, saj morda strdek v žili samo čaka priložnost, da povzroči srčno ali možgansko kap. Ni računice, če mene vprašate.

V opoziciji so nizki hemoglobini. Na drugi strani so beli, zaspani, vrtoglavi in utrujeni ljudje, nič kaj preveč zmogljivi. Na drugi strani sem sama. Nič kolikokrat sem pomislila, da mi malo »epo-ta« ne more škoditi. Pa mi tudi koristil ne bi prav veliko, ampak to sem spoznala kasneje. Včasih izobrazba vzame upanje. Vzrokov za anemijo  je zelo veliko. Najpogosteje je vzrok pomanjkanje kralja kovin… železa. Ne vem, zakaj so nas vedno učili, da je najžlahtnejše zlato, saj brez železa ne moremo niti dihati. Redkeje je vzrok za znižane vrednosti hemoglobina pomanjkanje vitamina B12 ali folne kisline. Anemija je spremljevalec kroničnih vnetij, ledvičnih in onkoloških obolenj, bolezni kostnega mozga, kroničnih krvavitev, bolezni prekomernega razpada krvnih celic…

Normalne vrednosti hemoglobina so med 120 in 160 gramov v enem litru krvi za ženske ter med 130 in 180 gramov  pri moških. Odvisno od laboratorija, ampak ženske smo vsekakor  na slabšem. Nekoč, ko je Eva zafrknila, smo za kazen dobile menstruacijo… in še marsikaj najbrž piše v drobnem tisku.

Na vrednost hemoglobina v krvi vpliva veliko dejavnikov… na prvem mestu je vsekakor genetika, kamor  prištevam spol in vse ostale zapise, ki smo jih dobili od svojih staršev. Na spol in dednost zaenkrat ne moremo vplivati, tudi z najnovejšimi in starodavnimi metodami ne. Lahko pa vplivamo na ostale dejavnike, kot so prehrana, vnos tekočin, psihični in fizični napor. No, na krvavitve, bolezni in okužbe vplivamo malo težje, lahko pa se potrudimo…

Moje življenje se mnogo let vrti okoli hemoglobina, ampak nikoli mu nisem dovolila, da bi me potegnil v vrtinec utrujenosti in smiljenja sami sebi. Naučila sem se živeti malo bolj zaspano in utrujeno življenje, sama sebe sem sprejela bledo, čeprav me najbrž ostali nikoli ne bodo in me redno pošiljajo na sonce in v solarij. Jem čimbolj kakovostno hrano, uživam rdeče meso, čeprav mi niti malo ne diši, železove preparate redno jemljem, kovinskim infuzijam sem se upirala že kot najstnica in bom poskusila brez njih zdržati, dokler bom le lahko. Za genetsko testiranje se vsaj do sedaj nisem odločila, ker ne bi veliko spremenilo mojega življenja, sploh pa ne vrednosti hemoglobina. Grem v hribe, povzpela sem se že na veliko slovenskih vrhov, čeprav že po petih minutah hoje navkreber sopiham. Zato grem najraje sama. Moje obilne menstruacije sem z materničnim vložkom zminimalizirala. Zvozila sem dve nosečnosti in imam dva čudovita otroka. Moj rekordni hemoglobin je 118. S tem mislim najvišjega. Najnižji je pod 90. Živim normalno, čeprav je življenje z nižjimi hemoglobini edino, ki ga poznam, počnem vse kar bi rada in si želim ne glede na vrednosti na laboratorijskih izvidih. Držim se nasveta, ki mi ga je dal družinski zdravnik v poznih najstniških letih, ki je prva leta bil z mano bitko z anemijo in mu bom za to večno hvaležna. Dejal je: »ŽIVI! Mlada si, vse življenje je pred tabo in samo to imaš. Živi!« In tega se držim. Živim. Čeprav krvodajalka nikoli ne bom. Ampak sem med krvodajalci. Vsak dan.

Anja Cah Rakušček

Anja Cah Rakušček je V prvi vrsti mama dveh malih sončkov. Je tudi zdravnica, ki je v razvejanem drevesu zdravstva našla svoj prostor v laboratorijih in med krvodajalci. Je velika ljubiteljica narave in živali, zaprisežena ljubiteljica gojzerjev z vibram podplatov in dolgih neuhojenih poti.