Plantarni fascitis

Plantarni fasciitis oz. plantarno fascijo občutimo kot bolečino na spodnjem delu stopala v bližini pete, ki jo povzroča vnetje plantarne aponevroze. Poškodba je zelo pogosta pri športnikih, ki se ukvarjajo z nogometom, košarko, tekom ali atletiko, ter tudi pri osebah s prekomerno telesno težo ali osebah, ki opravljajo stoječe delo.

Anatomija stopala

Plantarno fascijo si lahko predstavljamo kot elastiko, ki izvira iz pete in se pripenja na stopalnice. Je zelo pomembna struktura, ker drži stopalni lok ter med hojo prenaša energijo iz mišic na stopalo in nam tako omogoča korak.

Vzroki in rizični faktorji za poškodbo stopala

S staranjem plantarna fascija izgublja svojo elastičnost in se zato ne more več raztegovati. Prekomerna preobremenitev fascije privede do vnetja njenega narastišča. Plantarni fascitis lahko nastane kot posledica različnih faktorjev:

  • starost (najbolj so poškodbi podvržene aktivne osebe med 40. in 70. letom),
  • oblika stopala (plosko stopalo negativno vpliva na nastanek fascitisa),
  • sladkorna bolezen,
  • prekomerna telesna teža,
  • športna dejavnost in delo (sem prištevamo aktivnosti, kot so tek ali stoječe delo),
  • neprimerna obutev (uporaba čevljev s tankim podplatom).

Kateri so znaki plantarnega fasciitisa?

V primeru plantarnega fasciitisa oseba začuti bolečino v področju pete. Bolečina je najmočnejša zjutraj, tik po vstajanju iz postelje. Bolečina se lahko pojavi tudi ob koncu športne aktivnosti ali ob koncu dneva, ki ga je oseba dalj časa preživela stoje.

Kako postavimo diagnozo?

Diagnozo postavimo po natančnem kliničnem pregledu z upoštevanjem rizičnih faktorjev, navedenih zgoraj. Diagnostično slikanje ni ključnega pomena, je pa smiselno, ko hočemo izključiti druge vzroke bolečine (npr. trn v peti).

Kako zdravimo plantarni fasciitis?

Počitek: Za nekaj tednov moramo prenehati s športnimi aktivnostmi in se izogibati predolgemu stoječemu delu, kar bo umirilo bolečino.

Raztezne vaje: z razteznimi vajami postanejo mišice in fascija bolj elastične in tako pripomorejo k hitrejšemu okrevanju.

Primer raztezne vaje za stopalni lok

Z roko primemo prste stopala in jih povlečemo navzgor. Položaj zadržimo 30 sekund ter ponovimo dvakrat zapored. Raztezne vaje delamo 2-3 krat na dan.

 

Krepilne vaje: s tovrstnimi vajami fascija postane močnejša in bolj vzdržljiva.

Primer krepilne vaje

S sprednjim delom stopal stopimo na stopničko. Dvignemo zdravo nogo od tal, nato pa se z obolelo nogo poskušamo dvigniti čim višje na prste in se nato počasi spuščati čim nižje. Gib ponovimo dvanajstkrat in nato eno minuto počivamo. Naredimo 3 ponovitve. Med vajo lahko začutimo bolečino v stopalu, kar pa ni ovira za nadaljevanje vaje.

 

Masaža stopalnega loka: masaža sprosti in prekrvavi zakrčena tkiva stopala.

Primer samomasaže stopala

S stopalom stopimo na tenis žogico in masiramo stopalni lok. Gibanje naj bo počasno. Z lastno težo doziramo intenzivnost masaže, ki mora biti v tem primeru nekoliko boleča.

Kako do hitrejšega okrevanja? Fizioterapevt in druge usposobljene osebe lahko s fizičnimi terapijami (Tecar terapija, laser terapija, udarni valovi) in drugimi vajami pomagajo umiriti bolečine. Primarni cilj terapije je vedno odprava vzroka težav in ne lajšanje simptomov.

Za nasvet pri rehabilitaciji nas lahko kontaktirate.


Peter Giovannini

Peter Giovannini je diplomirani fizioterapevt. Za ta poklic (sam mu pravi hobi) se je odločil v mladih letih, ko je kot pacient moral obiskovati fizioterapijo. Želel je tudi sam pomagati drugim. Izobraževal se je na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Po končanem študiju pa se je odločil, da se bo usmeril v ortopedsko in športno rehabilitacijo. Opravil je tečaj Ortopedske medicine Cyriax, tečaj Manipulacije fascije ter mnoge druge. Sodeluje v ekipi s kineziologom in športnimi trenerji, ter kot fizioterapevt v nogometnem in odbojkarskem klubu.