Rehabilitacija poškodbe sprednje križne vezi

Ta članek opisuje proces zdravljenja poškodbe kolenske križne vezi. Razloge in znake poškodbe ACL opisujemo v prvem delu članka – Poškodba prednje križne vezi.

KAJ NAREDITI, KO PRIDE DO POŠKODBE ACL?

Diagnoza poškodbe sprednje križne vezi ne pomeni nujno operativnega posega. Določeni posamezniki lahko funkcionirajo enako, kot pred poškodbo in ta ne ovira njihovega vsakdanjega življenja, hobijev, itd. Imamo namreč tudi možnost konservativnega zdravljenja, ki vključuje vadbo za povečanje moči glavnih mišičnih skupin, ki skrbijo za aktivno stabilizacijo kolenskega sklepa in izboljšanje gibljivosti kolenskega sklepa. Pred tem je potrebno poskrbeti za izničenje bolečine, otekline in ostalih vnetnih procesov, ki so posledica poškodbe ACL.

Predvsem pri vrhunskih športnikih in dobrih rekreativcih je operativni poseg po poškodbi in diagnozi »strgana ACL«, zelo pogosta praksa. V kolikor se posameznik, skupaj z ortopedom, fizioterapevtom in športnim strokovnjakom odloči za operativni poseg, je potrebno koleno najprej pripraviti na operativni poseg, saj bosta rehabilitacija in trening le tako optimalna.

Nekateri ortopedi pacienta ne bodo želeli operirati, v kolikor koleno ni pripravljeno na operacijo (slaba gibljivost, šibka muskulatura, prisotnost vnetnih dejavnikov). Najprej bodo svetovali ustrezno pripravo kolena pri ustreznih strokovnjakih. Kako torej pripravimo koleno na operacijo vezi?

PRIPRAVA KOLENSKEGA SKLEPA NA OPERACIJO PREDNJE KRIŽNE VEZI (ACL)

Poškodbi ACL neizogibno sledi atrofija sprednje stegenske muskulature (postopno propadanje mišičnih vlaken), poleg tega je velikokrat uporabljena tehnika pri operaciji ACL semitendinosus-gracilis, kar pomeni, da pride do poškodbe mišice zadnjega dela stegna (ortoped vzame določen del tkiva mišice).

Zaradi omenjenih dejavnikov, je potrebno že pred operacijo izvajati vaje za krepitev mišic sprednjega in zadnjega dela stegna, mišic trupa, gluteusa ter mečnih mišic. Potrebno pa je poskrbeti tudi za ustrezno gibljivost kolenskega sklepa.

Izbor vaj je zelo pester, v kolikor v kolenu ni prisotna bolečina. Delamo lahko praktično vse vrste vaj, omejitev obstaja le v kolikor je poleg ACL poškodovana še kakšna druga kolenska ali izvenkolenska struktura (npr. poškodba medialnega meniskusa), ki nam onemogoča izvedbo določenih vaj.

OPERATIVNI POSTOPEK ACL

Obstaja več različnih tehnik operacije sprednje križne vezi (ločijo se po odvzemnem mestu transplantata). Najpogostejše so:

• tehnika semitendinosus-gracilis,
• tehnika patelarnega ligamenta,
• pridobitev ACL od darovalca,
• pridobitev tetive štiriglave stegenske mišice…

Rehabilitacija se razlikuje, glede na izbrano tehniko operacije.

POOPERATIVNI POSTOPEK REHABILITACIJE PO OPERACIJI ACL

1. in 2. teden po operaciji ACL

Po operaciji je ključno, da čim bolj zmanjšamo oteklino v kolenskem sklepu in dosežemo popoln izteg v kolenu (10 – 20 dni po operaciji). Pomembno je, da pacient pove svoje občutke pred, med in po terapiji in glede na povratno informacijo (občutek bolečine, oteklina) dokončno določimo terapijo in vaje ki jih bomo izvajali.

Terapije:

• masaža kolenskega sklepa, štiriglave stegenske, dvoglave stegenske in mečnih mišic,
• TECAR® terapija v kombinaciji z masažo,
• protibolečinska električna terapija – TENS,
• magnetna terapija.

Vaje za moč:

• Izometrične vaje, brez premika v kolenu, ki se izvajajo sede in stoje (izteg, upogib, odmik in primik kolka).
• Vaje za mečne mišice z elastiko (plantarna in dorzalna fleksija). Pacient sedi na klopci, noga je iztegnjena, peta prosta, elastiko ima okrog prstov na nogi in jo drži napeto v roki. Sledi potisk elastike naprej. Drugi del vaje pa je izveden sledeče, pomočnik drži napeto elastiko okrog pacientove noge in slednji potegne stopalo k sebi

Plantarna (levo) in dorzalna (desno) fleksija

Gibljivost:

• pasivni izteg kolena – valj položimo pod peto oziroma pod zgornji del meč,
• upogib do 90 stopinj,
• razteg meč sede z elastiko ali s pomočjo terapevta.

Senzorično-motorična vadba (SMV):

• Lovljenje ravnotežja na obeh nogah po tleh ob ripstolu (lovljenje žoge, zaprte oči…),
• Lovljenje ravnotežja na obeh nogah na manjši blazini.

2. do 4. teden po operaciji

Terapije:

• masaža kolenskega sklepa, štiriglave stegenske, dvoglave stegenske in mečnih mišic,
• TECAR® terapija v kombinaciji z masažo,
• protibolečinska električna terapija – TENS,
• sprostitvena električna terapija za štiriglavo stegensko in dvoglavo stegensko mišico,
• laser terapija,
• magnetna terapija.

Vaje za moč:

Večino vaj se izvaja samo s poškodovano nogo in z električno stimulacijo mišic.

• Izometrične vaje, brez premika v kolenu, ki se izvajajo sede, leže in/ali stoje, s pomočjo elastike in manšetnih uteži (izteg, upogib, odmik in primik kolka),
• vaje za mečne mišice z elastiko (plantarna in dorzalna fleksija) – glej teden 1 in 2,
• statični polčep ob steni,
• upogib kolena stoje in leže (v kolikor ni bolečine v zadnji loži kar je pogosto pri tehniki semitendinosus-gracilis),
• polčep v kletki oziroma potisk z nogami – omejen obseg giba (brez bolečine v kolenu),
• dvig na prste,
• stisk rokometne žoge med koleni.

Gibljivost:

• popoln izteg,
• raztezne vaje za vse pomembne mišice (mišice zadnjega dela stegna, mečne mišice),
• pacient kolesari na sobnem kolesu, v kolikor doseže upogib v kolenu cca 110 stopinj.

Upogiba prvi mesec ne izsiljujemo, v kolikor gre z lahkoto čez 90 stopinj je dobro, vsekakor pa je kritična meja 90 stopinj.

Senzorično-motorična vadba (SMV):

• lovljenje ravnotežja (30-45 sekund, sledi 30-45 sekund odmora):
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje levo-desno – pod kontrolo ob ripstolu,
  • na ravnotežni blazini.

5 in 6 teden po operaciji

Približno en mesec po operaciji sledi obisk pri ortopedu, ki pacienta pregleda in mu da usmeritve za nadaljnje delo s fizioterapevtom in kineziologom.

Terapije

• masaža kolenskega sklepa, štiriglave stegenske mišice, upogibalk kolena in mečnih mišic,
• TECAR® terapija v kombinaciji z masažo,
• protibolečinska električna terapija – TENS,
• sprostitvena električna terapija za m. quadriceps femoris in m. biceps femoris,
• laser terapija,
• magnetna terapija.

Vaje za moč:

Večino vaj za največjo moč se izvaja samo s poškodovano nogo in z električno stimulacijo mišic. Vaje izbere in razporedi v smiselno in pravilno zaporedje športni strokovnjak, kondicijski trener, kineziolog ali kinezioterapevt – pomembno je, da ima znanje in izkušnje s področja športne, kinezioterapevtske ter delno medicinske stroke. Nekatere izmed možnosti:

• izometrične vaje brez premika v kolenu, ki se izvajajo sede, leže in/ali stoje, s pomočjo elastike in manšetnih uteži (izteg, upogib, odmik in primik kolka),
• izometrični pritisk ob valj pod kotom 45° (oziroma drugim kotom v primeru bolečine, običajno predvsem, če je transplantat vzet na področju patelarnega ligamenta),
• statični polčep ob steni (poslužimo se lahko tudi naslona na veliko žogo),
• upogib kolena stoje in leže,
• polčep v kletki – omejen obseg giba do točke bolečine v kolenu,
• potisk z nogami – omejen obseg giba,
• dvig na prste,
• vaja na trenažerju za primikalke kolena.

Gibljivost:

• večji poudarek na upogibu kolena (120 stopinj),
• raztezne vaje za vse pomembne mišične skupine, s poudarkom na mišicah zadnjega dela stegna in mečnih mišicah,
• kolesarjenje na sobnem kolesu, kjer z nižanjem sedeža poskrbimo za večji upogib kolena.

Senzorično-motorična vadba (SMV):

• lovljenje ravnotežja (30-45 sekund, sledi 30-45 sekund odmora):
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje levo-desno – pod kontrolo ob ripstolu,
  • na ravnotežni blazini,
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje v vse smeri.

Pri SMV postopoma dodajamo-otežujemo izvedbo osnovne naloge z dodatnimi nalogami kot so (lovljenje rokometne žoge, spreminjanje pogleda iz točke na točko…). Pacient opravi 4-5 serij na vsaki ravnotežni deski.

Vaja na ravnotežni deski

7 in 8 teden po operaciji

Pacient v tem času praviloma opravi rehabilitacijo v toplicah. Praviloma se terapevt in oseba, ki bo pacienta vodila v toplicah, dogovorita o terapijah in vadbi, ki naj bi jo izvajal ter o tem kaj je bilo že narejenega. Skupaj nato postavita cilje zdravljenja v toplicah.

Terapije

• masaža kolenskega sklepa, štiriglave stegenske mišice in mišic zadnjega dela stegna,
• TECAR® terapija v kombinaciji z masažo,
• sprostitvena električna terapija za iztegovalke in upogibalke kolena,
• laser terapija,
• magnetna terapija.

Vaje za moč:

• izometrične vaje, brez premika v kolenu, ki se izvajajo sede, leže in/ali stoje, s pomočjo elastike in manšetnih uteži (izteg, upogib, odmik in primik kolka) – kot priprava na nadaljnjo vadbo,
• izometrični pritisk ob valj pod kotom 45° (oziroma drugim kotom v primeru bolečine, običajno predvsem, če je transplantat vzet na področju patelarnega ligamenta),
• statični polčep ob steni (uporabimo lahko tudi naslon na veliko žogo),
• upogib kolena stoje in leže,
• polčep v kletki,
• potisk z nogami,
• dvig na prste v kletki,
• vaja na trenažerju za primikalke kolena,
• vaje za moč za preostali del telesa (predvsem trup).

Polčep v kletki (arhiv PBM3)

Gibljivost:

• večji poudarek na upogibu kolena (130 stopinj),
• raztezne vaje za vse pomembne mišične skupine,
• kolesarjenje na sobnem kolesu, kjer z nižanjem sedeža poskrbimo za večji upogib kolena.

Senzorično-motorična vadba (SMV):

• lovljenje ravnotežja (30-45 sekund, sledi 30-45 sekund odmora):
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje levo-desno – pod kontrolo ob ripstolu,
  • na ravnotežni blazini,
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje v vse smeri.

Pri SMV dodajamo-otežujemo izvedbo osnovne naloge postopoma z dodatnimi nalogami kot so (lovljenje rokometne žoge, spreminjanje pogleda iz točke na točko…).

9 – 12 teden po operaciji:

V kolikor pacient nima več težav s kolenom, terapije (masaža, TECAR® terapija…) izvajamo samo še občasno oziroma jih opustimo. V tem času se posvetimo predvsem razvoju največje moči in doseganju pravilnih razmerij moči med posameznimi mišičnimi skupinami.

Vaje za moč:

• izometrične vaje brez premika v kolenu, ki se izvajajo sede, leže in/ali stoje, s pomočjo elastike in manšetnih uteži (izteg, upogib, odmik in primik kolka) – kot priprava na nadaljnjo vadbo,
• izometrični pritisk ob valj pod kotom 45° (oziroma drugim kotom v primeru bolečine, običajno predvsem, če je transplantat vzet na področju patelarnega ligamenta),
• izteg kolena na trenažerju – brez bolečine v kolenu,
• upogib kolena stoje in leže,
• polčep v kletki,
• potisk z nogami,
• dvig na prste v kletki,
• vaja na trenažerju za primikalke kolena,
• vaje za največjo moč za preostali del telesa (predvsem trup).

Izteg kolena z električno stimulacijo (arhiv PBM3)

Gibljivost:

• večji poudarek na upogibu kolena,
• raztezne vaje za vse pomembne mišične skupine.

Senzorično-motorična vadba (SMV):

• lovljenje ravnotežja (30-45 sekund, sledi 30-45 sekund odmora):
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje levo-desno – pod kontrolo ob ripstolu,
  • na ravnotežni deski, ki omogoča gibanje v vse smeri.

Pri SMV dodajamo-otežujemo izvedbo osnovne naloge postopoma z dodatnimi nalogami kot so (lovljenje rokometne žoge, spreminjanje pogleda iz točke na točko…). Vadeči opravi 4-5 serij na vsaki ravnotežni deski.
Postopno dodajamo vaje iz atletske abecede (skiping, hopsanje, prisunski koraki itd.) ter različne poligone.

V kolikor gre za profesionalnega športnika, rehabilitacija kolena na tej točki počasi preide v športni trening, z upoštevanjem vseh omejitev, ki jih tovrstna operacija povzroči. Zavedati se moramo, da je v članku opisan le eden izmed mnogih načinov rehabilitacije oziroma treninga po poškodbi ACL. Najpomembneje je, da se zavedamo, da je vsak posameznik “zgodba zase” in moramo rehabilitacijo oziroma trening vsakič znova individualno prilagoditi. Za nasvet smo vam vedno na voljo – kontaktirajte nas ali preverite naš paket storitev, ki je sestavljen posebej za tiste, ki želijo hitro in varno okrevati – Paket Rehabilitacija.